Nagovor predsednice
Petje in glasba me spremljata že vse življenje. V družini moje mame so vsak večer prepevali stare ljudske pesmi in ta navada se je ohranjala tudi v času mojega otroštva. Rada sem pela in sem se že v prvem razredu osnovne šole včlanila v pevski zbor ter začela hoditi v glasbeno šolo. V zborih in samostojno sem pela do prihoda mojih treh otrok, potem pa imela daljšo pevsko pavzo, ne pa glasbeno. Hčerki sta že kot majhni deklici začeli hoditi v glasbeno šolo, ostala družina pa smo z mano na čelu sodelovali tako pri njunem obiskovanju inštrumentov kakor tudi pri prireditvah v glasbeni šoli. Vsak trenutek sem imela zapolnjen z glasbo, a sem še vedno čutila nemir in željo po petju.
Otroci so zrasli, jaz pa sem postala članica KPZ Mysterium. Pevsko kondicijo sem skušala nadoknaditi s trdim delom ter svoje pevsko znanje nadgraditi z individualnimi urami solopetja pri ge. Francki Šenk. Nekaj let sem bila hkrati tudi pevka pri Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, a se je oba zbora dalo koordinirati, dokler je bil umetniški vodja obeh naš dirigent Lovro Frelih. Sodelovala sem tudi pri projektih drugih zborovodij; vse to mi je dalo nova znanja in zavedanost pomembnosti pevskega udejstvovanja in poustvarjanja zborovske glasbe.
V KD Mysterium sem se hitro vključila v delo izvršnega odbora. Očitno imam organizacijske sposobnosti, saj sem kmalu postala koordinatorka med zborovodjo in pevci in sem pomagala pri pripravah koncertov, ki so bile večkrat precej obsežne in kompleksne. Sodelovala sem pri naših odpravah v tujino; nepozabna sta bila pevska tedna v idiličnem francoskem mestecu Briançon, kamor je bil KPZ Mysterium povabljen kot demonstracijski zbor. Prav tako so mi v srcu zasidrana naša tekmovanja doma in v tujini. Koliko truda je bilo vloženega … Pa naši nepozabni obsežni koncerti. Händlov rekviem ob smrti kraljice Caroline v Londonu, Brahmsovi ljubezenski valčki, Musiques Nordiques, Respighi, Sunrise, Vrtiljak popevk, sklop božične glasbe …
Imam veliko hobijev, ne le petje. Rada berem, grem v naravo, rada ustvarjam in se seznanjam z različnimi tehnikami ustvarjanja. V zadnjih letih veliko svojega prostega časa posvečam vnukom, berem jim, se z njimi igram, jim pojem …
Moja predanost glasbi je velika in to z največjim veseljem povem in pokažem vsem. Le kdo še ni videl mojega avta z notami?
Zbor vidim kot eno veliko družino ljudi iz različnih okolij, ki pa v danem trenutku delujemo kot eno. Vidim nas kot prijatelje, ki imamo radi to, kar delamo, uživamo v petju in glasbi, smo predani zboru in drug drugemu. Ne le da nas povezujeta glasba in predanost njej, postali smo prijatelji. Trenutkov oziroma dni, ko naša srečanja niso predana le petju, ni veliko, si ji pa nekajkrat na leto le privoščimo. Morda kakšen večer na naših intenzivnih vajah ali pa skupna večerja ob zaključku kakšnega dobrega koncerta ter vsakoletni piknik ob koncu sezone. Taka druženja so za povezovanje pevcev neprecenljiva.
Junija 2020 sem bila izvoljena za predsednico. Funkcija predsednice ni le častna, pač pa tudi odgovorna in zelo delavna. Imam velik čut za izpolnjevanje nalog, ki si jih zadam, pa čeprav so prostovoljne. Za doseganje ciljev pa je en sam človek premalo. Z mano so dirigent in člani izvršnega odbora, brez katerih si delovanje zbora ne morem zamisliti, pa tudi vsi pevci, predani svojemu pevskemu poslanstvu.
Petje v zboru mi pomeni veselje, izziv in vztrajnost do učenja novih skladb, ljubezen do petja, spoznavanje različnega zborovskega repertoarja, ki je v izboru našega dirigenta res pester, srečo, da sem med pevci našla prijatelje, veselje ob lepo izvedenih koncertih in iskrice v očeh sopevcev. Ni mi težko priti na dodatne vaje, ki jih je vedno več, kot jih imamo sprva v načrtu, ni mi težko podariti še več mojega prostega časa, da ponovim skladbe. S tem se bogatim, nadgrajujem svoje pevsko znanje in se napolnjujem. Preigram si note in poslušam posnetke in se že veselim novih izzivov …
Ni mi težko, ko urejam različne dokumente, vezane na administracijo dela v zboru, ko pripravljamo razpise, poročila. Čudovito se počutim, ko pripravljamo koncerte, prireditve, gostovanja, tekmovanja Vselej se zavedam, koliko prostega časa in truda posameznega akterja – zborovodje, korepetitoric, posameznega pevca – je vloženega, da lahko suvereno stopimo na oder.
Letos KPZ Mysteruim praznuje 15-letnico uspešnega zborovskega delovanja. Precej drugače smo si zamislili naše praznovanje, kot je mogoče sedaj v trenutnih razmerah, ko nas je zajela epidemija. V prvem valu smo imeli vaje na daljavo; naš nadobudni dirigent nam je pripravil video posnetke, po katerih smo pridno vadili. Ko nam je bilo dovoljeno skupno petje, smo program znali. Še nekaj vadenja in pripravljeni smo bili za na oder, ko nas je zajel drugi val. Zdaj spet vadimo sami, skriti očem drugih, brez koncertov, brez aplavza … A verjamemo, da se bomo vrnili iz tega negotovega časa, s še večjo energijo in še bolj predani! Spet bomo nastopili pred številčno publiko naših zvestih poslušalcev in spet bomo presrečni ob aplavzih, ki jih tako pogrešamo.
V petnajstih letih obstoja si je KPZ Mysterium ustvaril dobro ime – prepoznajo nas tako doma kot v tujini –, a se ga ves čas drži oznaka skrivnostnosti. Bogatijo ga srčno predani pevci in zborovodja, ki mu ni para s svojimi zamislicami ter izborom programa. Koliko idej ima za prihodnost! In vse bomo uresničili … samo zdravje nam mora služiti!
Predsednica KD Mysterium
Mateja Arhar